Moj zadnji mandat (6. del)

Po Novem letu sem moral začeti pripravljati poročilo o delu v letu 2016 in načrte za leto 2017. Ribolovna sezona je bila dobra, tako da smo na Upravnem odboru lahko odpisali tudi tisti del stroškov za investicijo v Faroniko, preden smo ustanovili podjetje. Tako Ribiška družina Tolmin ni imela več nobenih dolgov in računal sem, da bom imel bolj mirno življenje v zadnjem letu mandata. Pa sem se zaračunal.

7. februarja smo na seji UO pregledali poročila za Zbor članov in ni bilo nobenih posebnih pripomb. Kot vedno, pa je seveda manjkalo poročilo Nadzornega odbora, saj tega ne pregleda UO. Poleg tega smo pripravili predlog za ZČ, da gremo ven iz Zveze ribiških družin primorske in poleg tega smo sprejeli sklep UO, da ukinemo Forum iz naše spletne strani. Izstop iz ZRD Primorske je bil predlagan zaradi puča na skupščini te zveze brez seznanitve naše ribiške družine. V Forum pa je ves čas pisalo samo pet članov naše družine, ki so ves čas šimfali podjetje Faronika. Seveda je to zelo enostavno, še posebej od ljudi, ki nič ne poznajo o uspehih tega podjetja in še manj o njihovih problemih. Jaz sem jih celo povabil v novo ribogojnico, kjer bi jim lahko razložil vso problematiko in njihovo vizijo, vendar se nihče ni niti toliko potrudil. Začel pa sem razmišljati, da to zelo škodi Faroniki, saj te škodljive napise lahko vidi vsa slovenska ribiška javnost.

Že čez dva dni mi je pisal Roman Dolinšek, predsednik NO RD Tolmin in jaz sem mu odgovoril:

Roman Dolinsek <roman.dolinsek@gmail.com>	Feb 9, 2017, 11:00 AM
to me, Berlot, stane.berginc, Bogomir, Josip, Oskar, Simon, Vlado, costantini, ivancic.toni

Spoštovani predsednik!

Nisem se želel, ne hotel boriti za forum RD Tolmin, prav pa je, da sedaj, ko je ukinjen, povem svoje mnenje, pomisleke in argumente proti. Prepričan sem namreč, da je ukinitev velika napaka, ki bo družini prinesla veliko več slabega kot dobrega. Zakaj?  Zato ker je služil ne samo za kritiko, temveč tudi promocijo družine, saj se na njem ni pisalo le v slovenščini, temveč tudi italijanščini, nemščini in francoščini. Na forumu se v zadnjem času res ni veliko pisalo, ga je pa ogromno ljudi bralo.
Da so se na njem "dogajale" tudi teme, ki tja niso sodile (žalitve, neprimeren jezik, provokacije,.....) pa ste izključni in edini krivec, saj bi kot moderator morali sproti brisati poste (prispevke), za katere ste ocenili, da tja ne sodijo.

Lep pozdrav!

Roman Dolinšek

Lucijan Rejec <lucijan.rejec@gmail.com>	Feb 9, 2017, 2:28 PM
to Roman

Dragi Roman,

dobro razumem tvoje argumente in bi lahko šlo naprej, nisem pa dobil nobenega moderatorja, da bi to delal. Moram pa reči, da jaz ne morem delati še to. Dobro veš, da proti meni niso nič pisali, je pa najbolj problematično za Faroniko, ker njihova slaba reklama dela prav proti članom in okolju. Moderator bi moral vse prispevke o podjetju izbrisati. Spomnil se boš, da sem nekaj takega pisal tudi jaz pred pol leta, in sem se zavedel, da tega ne bi smel in sem naenkrat nehal to pisati. Pisal sem pa naprej samo zase, da mi bo morda nekoč po nekaj letih prišlo za kakšno knjigo.

Danes sva z Anko tudi že klicala za ponudbe za novo spletno stran in, če bomo dobili koga, da bi moderiral, bo morda tudi facebook ali kaj drugega.

Že danes zjutraj sem razmišljal, da ti bom poslal čisto osebno pismo in morda ti bom res napisal v soboto ali nedeljo.

Lep pozdrav

Sedaj pa moram povedati, zakaj sem mu hotel poslati osebno pismo. Kot sem že povedal, sem že dalj časa iskal primernega kandidata za novega predsednika RD Tolmin. Nazadnje sem mislil na Blaža Močnika, vendar nisem bil zadovoljen z njegovem delu pri projektu FishTrail. Večkrat nas je klical na sejo, a njega večkrat ni bilo in vse je potekalo zelo počasi. Postal sem prepričan, da ni pravi za predsednika, zato sem iskal naprej. Začel sem razmišljati o Romanu Dolinšku. Vedel sem, da je inteligenten, pošten in odločen, moral pa bi se malo bolj poučiti z ribami in predvsem z njihovo problematiko. Že pred kratkim, sem ga povabil v našo pisarno in sem mu o tem že najmanj dve uri pripovedoval.

 Odgovoril mi je zvečer, ko sem bil z avtom v Italiji.

Roman Dolinsek <roman.dolinsek@gmail.com>	Feb 9, 2017, 8:38 PM
to me

Sprejemam vaše argumente, čeprav malce dvomim, da držijo. Pri frekvenci prispevkov, ki so se "dogajali" v zadnjem letu, jih res ne bi smelo biti (pre)težko moderirati in cenzurirati. Še nekaj sem vam pozabil povedati. Moderator ima pravico zaradi neprimernega pisanja, ob predhodnem opozorilu seveda, izključiti kogarkoli, ki se ne ravna po pravilih foruma. 

Osebno pismo? Če se nanaša na osnutek poročila Nadzornega odbora, ne izgubljajte časa, ker ga ne bom spremenil (če ga bodo ostali člani NO potrdili, seveda). Žal mi je le, da ga nisem že zdavnaj napisal v takem tonu in članov, katerim sem edino odgovoren, že zdavnaj opozoril na določene stvari. In verjetno se boste spomnili, da je  g. Jože Kravanja ob koncu svojega mandata daljnega leta 2003 na Zboru članov opozarjal na isto. In 14 let kasneje imamo še bolj prazne vode in slabši ribolov kot smo ga imeli takrat. 

Lucijan! Verjemite mi, lepo prosim! Nikoli me v družini ni zanimala in me ne bo, nikakršna oblast in ne kakršnekoli materialne koristi. Na koncu koncev sva že 17 let skupaj na isti barki, zato zagotovo veste, da ne lažem. Edino kar me zanima, je dober ribolov, ki ga potrpežljivo čakam že zelo zelo dolgo. Predolgo! Naveličal sem se čakati in gledati, kako razmetavamo milijone za mladice in ikre, medtem ko kot ribič nimam česa loviti. Se spomnite, kolikokrat sem opozarjal na slab ribolov? Pa so moja opozorila in prošnje vsakič naletele na gluha ušesa. Niti eno samo ribolovno sezono, kljub vsem opozorilom in prošnjam, nismo vložili šarenke, kolikor nam je dopuščal RGN. Niti eno samo leto!!! 

Bolj pomembno je bilo uveljavljati svojo moč, svoj status, svoj prav in kaprico (Dušan). In če samo pomislim, da je vrednost ene tone šarenke manj kot 5.000 evrov, za mladice in ikre pa smo letno odšteli dobrih 200.000 evrov, sem zopet togoten in slabe volje. 

V razmislek. Dober, nepozaben ribolov, smo imeli v letih 2004, 2005, 2006, mogoče tudi 2007 (pišem po spominu). Riba je bila čudovita, bilo je je povsod, prijemov veliko. Zagotovo veste zakaj!? Ker smo takrat prodali zelo malo turističnih ribolovnic. Prodaja je nato iz leta v leto rasla, vložek pa je bil iz leta v leto podoben. Saj ni treba biti posebej pameten, da ugotoviš, da ob povečani prodaji ob enakem vložku potem najbolj nastrada kvaliteta ribolova! Zato apeliram, da vso energijo in vpliv usmerite v spremembo RGN - ja. Po vseh letih vlaganja milijonov in milijonov mladic in iker je več kot jasno, da takšno gospodarjenje ni pravo in da ga je potrebno spremeniti. V korist večje, odrasle ribe, seveda.

Žal mi je, da sva si po 17 - ih letih skupnega dela začela dopisovati. Toda očitno je do tega moralo priti! Bi pa bil pogovor zagotovo veliko bolj koristen in produktiven kot pa dopisovanje. Toda pogovor je produktiven le, če sogovornika drug drugega poslušata in si ne skačeta neprestano v besedo. Jaz sem vas, tako kot vedno, pripravljen poslušati. Boste tudi vi mene znali poslušati in prisluhniti mojim besedam in argumentom, ki niso zgolj teorija, temveč praksa, ki jo vsa leta pridobivam ob in na naših prečudovitih vodah.

Lep pozdrav, Roman

Lucijan Rejec <lucijan.rejec@gmail.com>	Feb 9, 2017, 10:46 PM
to Roman

Tvojega poročila še nisem videl. L.P.

Sent from my iPhone

Med vožnjo nisem imel čas prebrati in sem šele zjutraj. Ni mi bilo všeč. Ne vem, kdaj mu nisem poslušal, a kaže, da o mojih pogledih sploh ni razmišljal. Seveda sem jaz vedel, da je naš ribolov slab. Vedel pa sem tudi, da smo imeli dober ribolov po letu 2004 in sicer zato, ker je Slovenija vstopila v EU in sem takoj začel kupovati šarenke v Italiji. Ribogojnica v Osoppu je bila čudovita. Šarenke so bile lepe, nepoškodovane in možno jih je bilo kupiti od majhnih do velikih. Normalno smo kupili 75% šarenk, težkih po en kg in ostale težke od 2 do 4 kg. Število ribolovnih dni se ni toliko povečalo, največ jih je bilo leta 1997 in pozneje nikoli več. Pred leti 2004, ko je bil slab ribolov, je vedno bilo uplenjenih bistveno več rib, kot po tem letu. Seveda, ribičem je bilo všeč upleniti tako velike in lepe ribe in zato tudi se vsi spominjajo teh dni. Na žalost so odkrili leta 2008 viruse v tej ribogojnici in s težavo smo dobili šarenke drugod, da smo rešili sezono.

Njegov post se mi je zdel nekako jezen. Razmišljal sem, da je predtem že napisal svojo poročilo in da se je pripravil na mojo reakcijo. Poleg tega je tudi očital, da sva prišla do tega, da si morava pisati. Kaže, da je pozabil, da je začel pisati on!

Naslednjo jutro sem v naši pisarni prebral poročilo NO in sem postal besen. Prvi del poročila je bil seveda normalen, drugi del je bil sploh neumesten za poročilo. Če danes razmišljam o tem, sem bil podzavestno gotovo zelo jezen, saj sem ga jaz hotel prepričati v kandidaturo za predsednika, on pa sploh noče, da mu kaj povem, ker ima svoje mnenje trdo kot granit. Praktično je povedal sicer na dolgo in srdito, a šlo je za tri stvari: vlagati moramo več šarenk, ker so najboljše za ribolov, katastrofa je, da vlagamo ikre in mladice soške postrvi in lipana, ker to stane preko 200.000 € in ribiško družino finančno izčrpavamo zaradi Faronike d.o,o. Za največjega krivca je po njegovem gospodar družine Dušan Jesenšek, ker ne dela primerno ribiško gospodarjenje.

Najbolj me je zbodlo, da en glavni funkcionar ribiške družine pljuva na teoretsko in dokazano znanstveno ribiško gospodarjenje. S tujimi in domačimi raziskovalci smo že več kot 20 let raziskovali naše ribe in imamo dokaze, kaj je prav in kaj ne. Če želimo, da vložene ribe postanejo divje ribe in se razmnožujejo naprej, jih je treba vlagati čim prej in najbolje ko imajo ikre že oči. Vse ribe, odrasle v ribogojnici, pa ne preživijo dolgo v rekah in jih vlagamo v reke izključno za ribolov med ribiško sezono. Vsako leto smo vlagali do 13 ton odraslih šarenk in eno četrtino so jih uplenili ribiči. Nekaj jih je seveda uplenilo krivolovcev in tudi velike soške postrvi, največ pa so poginile same in jih naslednje leto ni bilo več. In zdaj hoče Roman prepričati naše člane, da nehamo vlagati ikre in mladice, ampak samo odrasle ribe!?

Ko začne nek visoki funkcionar ribiške družine tako pljuvati, hitro nastanejo zdrahe. Veliko je treba delati in rabiš dolga leta, da se nekaj naredi, vse pa je možno uničiti takoj. Vedel sem, da ta del poročila verjetno ne bom uspel zadržati, a poskusil sem. Vsem članom Nadzornega odbora sem pisal pismo, da to ni v redu in naj ga ne objavijo. Če pa ga bodo, bom jaz napisal svoj javni odgovor vsem članom ribiške družine. Zavedel sem se tudi, da člani NO niso sposobni kaj narediti in bodo pač potrdili, kar je napisal Roman. No, en član se mi je solidariziral in ni več prihajal na seje NO.

Moje pismo Romanu ni pomagalo in sem to tudi predvideval. V nekaj dnevih je že prišlo poročilo NO in se ni spremenilo nič. Jaz na njihovo sejo nisem šel in na seje UO do zbora nisem več vabil Romana. Takoj pa sem pripravil svoj odgovor kot pismo vsem članom RD Tolmin in sem ga priložil gradivu za Zbor članov.

Takoj za tem priroma novo pismo v našo pisarno. Pisal ga je naš član Egon Dolenc in zahteva, da mu omogočamo revizijo ribiške družine v prejšnjem letu in to pred Zborom članov. Takoj sem bil prepričan, da Roman ni bil sam! Spet sem postal jezen. Saj revizija poslovanja v principu ni problem, je pa problem, da bi to delali, ko je največ dela za zaključni račun in poročila za zbor. Za vsak primer sem se povezal z našim advokatom in sem Egonu odpisal, da mu bomo omogočili  revizijo ampak po Zboru članov.

Za Zbor članov sem se pripravil zelo temeljito. Pred kapjo bi to ne bi bil zame noben problem, zdaj pa je bilo drugače. Na zboru leta 2015 in 2016 nisem skoraj nič govoril, zdaj pa bom moral. V možganih imaš poseben center za govorjenje in drugega, da razume, kaj govoriš. Po kapi mi center za govorjenje in center za razumevanje ne delujeta istočasno; govorjenje je hitreje. Zato sem moral napisati vse bistvene stvari, da ne bi prišel v blokado. Ker sem bil prepričan, da skupaj delujeta Roman in Egon, pa morda še kdo in sem hotel dobiti glasovanje članov, da se razreši Romana kot predsednika NO, ali pa mene, če glasovanje izgubim. Dobro sem pregledal naš statut, kjer določa, da se lahko razreši katerega koli funkcionarja v RD Tolmin. Bil sem tudi pripravljen, da takoj dam ostavko, če člani ne bodo hoteli glasovati.

Pripravljen sem bil, da bom sicer še imel težave z revizijo, a važno mi je bilo, da ne bo nobenega funkcionarja, ki bi mi delal dodatno težavo.

Ta točka je bila zadnja na vrsti. Bil sem izjemno koncentriral in diskusija je dolgo tekla. Poleg Romana in Egona se je najmanj petkrat oglasil Milan Berlot, ki je bil član našega UO in me je živciral. Mislil sem že, da glasovanja ne bo in bom enostavno dal ostavko. Ker sem pa ves čas vztrajal, smo na koncu glasovali in Roman je bil razrešen. Rezultat je bil 86 proti 15.

Revizijo smo pripravili za 4. maj, 2017. Prišel pa ni samo Egon, ampak z njim tudi Roman. Jaz sem Egonu povedal, da lahko takoj začnemo z revizijo, vendar se mora odstraniti Roman, ker to ni bilo dogovorjeno. Egon je grozil s sodiščem, vendar nisem popustil in Roman ni hotel oditi. Ko ni bilo o ničemer govoriti, mi je Egon predlagal, da naj se greva sama pogovoriti. Strinjal sem se in sva odšla v Picerijo.

Tam sva se odkrito pogovarjala. Egona sem sicer že prej poznal in sem vedel, da je pameten, da pa se zna nasprotnika zelo ostro lotiti. Priznal pa je, da imam preveliko podporo v svoji družini in nima smisla, da se naprej boriva. Prosil pa me je, da naj bi se RD Tolmin nazaj vrnil v Zvezo ribiških družin Primorske. Obljubil sem, da to ni problem in bi lahko to naredili, ko bomo spreminjali statut jeseni tega leta. Na žalost naša komisija za spremembo statuta ni naredila nič in tako tudi tega nismo napravili.

Od tega časa sva se z Egonom večkrat slišala in sva se razumela dobro. Drugače sem imel zadnje leto res mir in tiščala me je samo Faronika.

Za to leto smo načrtovali prvič po letu 2003 inventarizacijo rib v eni naši reki in sicer v Bači, kjer ne rabimo čolna. Ta raziskava se vedno naredi najmanj dvakrat na leto, še bolje pa bi bilo v več letih. Zanimala me je predvsem spodnja Bača, saj smo tam imeli že deset let ribolov ujemi in spusti in bi se to moralo videti na populaciji rib. Velika povodnja je bila leta 2004, potem pa tako velika ne več.

Prvo inventarizacijo smo naredili marca in sem štel samo ribe dolge nad 30 cm in na zgornji Bači je kazalo dobro, slabo pa v spodnji, kjer nismo dobili niti enega lipana, vlagali pa smo jih v zadnjih letih na tisoče in tisoče. Čudno se mi je zdelo tudi naslednje: Leta 2000, ko smo delali enako raziskavo, smo končali šele v temi, tokrat pa smo končali že kmalu po kosilu.

Drugo raziskavo smo izvedli 17. septembra. Končali smo hitro in zopet nismo našli niti enega lipana! V spodnjo Bačo smo od aprila do avgusta vložili 3.800 lipanov, pol v drugem in pol v tretjem letu starosti in videli nismo nobenega! Poleg tega smo v juniju prvič vložili v spodnjo Bačo 1.000 soških postrvi v 3 letu starosti. Vložili smo jih v začetku junija in v septembru jih je ostalo samo 12 %.

Ko smo dobili elaborat, je bil zelo porazen za nas. Spodaj lahko vidimo, kaj se je v Bači dogajalo od leta 1974 do leta 2017:

Na kratko pomeni, da se je v obdobju 43 let v Bači zmanjšalo količino rib za petkrat!! Res pa je, da leta 1974 niso zasledili v Bači niti ene soške postrvi, vendar samo potočne postrvi in križance. Leta 2017 pa smo zasledili skoraj samo čiste soške postrvi in kakih pet križancev.

Če bi bil še naprej predsednik RD Tolmin, ne bi več dovolil vlaganje soških postrvi iz Soče in Idrijce v Bačo, bi pa dovolil vlaganje soških postrvi iz Hude grape in iz Lipovščka, če bi bil vodja ribogojstva sposoben te mladice vzrediti.

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Leto 2017 pa je pomenilo tudi 70. obletnico ustanovitve RD Tolmin. Računal sem, da moramo za to obletnico pripraviti zbornik, kar je pomembno za zgodovino društva. Že januarja sem spravil skupaj tiste člane, ki bi napisali zbornik. Že sam sem smatral, da bi bil ribiški praznik 1. aprila prezgodaj, zato smo se dogovorili, da bomo to slavnost opravili med Festivalom soške postrvi jeseni. Potrdili smo urednico, članki pa naj bi bili končani do konca junija.

Prišel je julij in samo Tone Jesenšek in jaz sva pripravila svoj del, drugi še niso niti začeli. Zdelo se mi je, da se res vidi, da grem na konec svojega mandata in obveznosti nekaterih članov niso več zelo pomembne. Zopet sem jih sklical in sem zahteval, da se to napravi do konca avgusta, drugače bo stiska s pravočasnim tiskanjem. Spet ni pomagalo. Bil sem jezen in sem to napisal tudi članom UO, kaj se dogaja. Konec septembra je bilo napisano in ker je bilo pozno, smo določili slovesnost za začetek decembra. Festival soške postrvi je tudi izpadlo, saj je septembra in oktobra ves čas deževalo in si nismo upali organizirati festivala. Dež pa je seveda odgnal mnogo ribičev in nizka je bila prodaja kart. To je bil na koncu tudi vzrok, da smo na seji UO premestili obletnico na ribiški praznik 1. aprila, 2018.