Bil sem izjemno vesel, da sem ulovil prvo postrv in z veseljem sem jo pojedel. Vem, da je bilo to konec avgusta leta 1952 ali 1953. Dobro vem, da sem v nekaj dneh že moral iti v šolo v Rutu, ker je bilo konec počitnic. Hvalil sem se pred sošolci, a mi je padel konček pelina v moje veselje. Sošolec Polde iz sosednje vasi Grant, od koder niso nikoli prihajali na kopanje, mi je glasno dejal, da je to ribo ulovil Albin in ne jaz. Takoj pa mi je pomagal Albin, da sem jo ulovil res jaz, on pa mi je samo pomagal.
Naslednje eno ali dve leti sem večkrat lovil potočne postrvi, a nisem imel uspeha. Poskušal sem v potoku Koritnici, še raje pa v Hudi grapi in v Žventerski grapi. Ko se ta potoka združita, dobi nov potok ime Koritnica. Ob Koritnici teče cesta do njenega konca, nato pa se dvigne v Rut. V teh dveh potokih ni bilo niti steze, prava divjina. Tam sem lahko lovil brez strahu. Oče me je vedno opozarjal, da bom dobil veliko kazen, če me med krivolovom dobi ribiški čuvaj ali kakšen "zaščitnik". Takrat se je namreč imenovala "Ljudska zaščita" kot policija ali milica. Hotel me je prepričati, da tega ne bi delal, ker se je bal, da me kdo dobi. Vedno mi je govoril, da je kazen za krivolov hujši v tem režimu, kot če kdo koga ubije. Ker sva skupaj veliko delala na kmetiji, vem, da on v mladosti teh stvari ni počel. Ugotovil pa sem, da so vse to delali trije moji starejši bratje. Albin je ujel celo srnjaka in njegovi rogovi so bili celo na steni - a ne v tistih prostorih, kjer so prihajali drugi ljudje.
Dve postrvi sem končno ujel šele avgusta 1955. Poleti je bilo veliko dela in mama ni imela časa za pripravo masla. Za to je bilo kar precej dela. Po molži je dala mleko v mnoge plitve posode. V hladni shrambi je to mleko stalo nekaj dni, da je nastala plast smetane. No, včasih je bilo pretoplo in je iz mleka nastal "žmitek", podobna zadeva kot jogurt in z bratom Milkom sva ga veselo pojedla. Če se mleko ni skisalo, je po nekaj dnevih mama smetano posnela v pinjo in začela tepsti smetano. Kaj jaz vem, morda po eni uri, je prišlo skupaj maslo, stiskala ga je v model in nato model obrnila. Kvader masla je imel na vrhu planike, naokrog pa okraske. Ker tokrat ni imela časa me je poslala v Seitl, da kupim maslo.
Kmetija v Seitlu je bila na drugi strani Hude grape na pobočju Oblokovega hriba. Dol do potoka je bilo okrog 20 minut, in enako nato na drugi strani gor do Seitla. Njihova hiša je spadala k Rutu, pa tudi še ena hiša tam in še pet hiš ob Koritnici navzdol. Mlekarna je bila v Rutu in v Grantu, a iz Seitla je bilo predaleč, zato so sami delali sir, skuto in maslo.
Ko sem prišel do Hude grape, sem previdno opazoval potok navzgor. Zagledal sem ribo in ko sem se približal, sem videl, kam se je skrila. Previdno sem se približal in z obema rokama sem spodaj zaprl odprtino pod kamen. Začutil sem ribo in v sebi sem začel vriskati. Čutil sem jo, riba je bila tam! A nisem mogel do nje. Čutil sem jo, a špranja je bila premajhna za mojo roko. Nekaj časa nisem vedel, kaj bom naredil. Kamen je bil visok okrog 30 cm in voda je tekla preko njega, pod katero se je skrila riba. Nad kamnom, seveda pod vodo je bil grušč. Vedel sem, da ribo lahko držim zaprto z levo roko, z desno pa sem začel odmetavati grušč od zgoraj. Ni trajalo dolgo in od zgoraj sem zagrabil ribo za škrgami. Druga potočno postrv sem ulovil popolnoma sam!
Prej kot sem odšel na drugo stran na vkreber, sem ribo ubil in jo pokril s prodom ob potoku. Hitro sem bil v Seitlu, kupil maslo in se vrnil navzdol. Saj sem imel še čas, da bom še malo lovil. Torbo z maslom sem skril in začel počasi tipati pod enim in drugim kamnom. Kmalu sem prišel do tistega kamna, kjer sem pred leti ulovil prvo ribo. Ta kamen je bil podolgovat, skoraj pravilen kvader, debel morda 20 cm in pod njo je bila luknja. Zopet previdno z obema rokama in riba je bila tam! Hitro sem jo imel in bil sem navdušen, da imam kar dve ribi! Hitro sem prišel k prvi ribi in obe sem dal v torbo in hitro v Rut. Ves čas sem si govoril: "Ulovil sem dve ribi!", a nisem govoril slovensko, kajti že eno leto sem se v šoli že učil nemško in naprej in naprej sem govoril: "Ich habe zwei Fische gefangen!"
Na Sodi sem zagledal Stanka, ki je bil tri leta mlajši od mene in sem mu pokazal svoj ulov. Bil sem ponosen. On je strokovno pregledal obe ribi in ob eni je opazil, da ima ikre. Rekel mi je, da ni prav, da sem ubil samico!
No comments:
Post a Comment