Mojemu blogu na pot (1)

Z ribami in ribolovom sem se navdušil že daleč nazaj. Minilo je precej več kot pol stoletja. Pred sedemnajstimi leti pa sem slučajno postal tudi predsednik Ribiške družine Tolmin in moje ukvarjanje z ribami je postalo celo profesionalno. Moral sem se naučiti o mnogih stvareh, o katerih prej nisem razmišljal. V naši družini je več kot 400 članov in na tisoče turističnih ribičev, ki prihajajo iz vsega sveta, da lahko preizkusijo ribiško srečo na naših rekah.

Our crystal Soča. Photo by MihaV (http://flickr.com/photos/34454085@N00/14417374130) cc-by-2.0

Naše reke in naše ribe pa niso kar običajne. Kristalno čista Soča z izjemno barvo je – kaj lahko drugega rečem – je izjemna reka! Skoraj vsak, ki pride od drugod, me sprašuje, kako ima lahko reka tako čudovito barvo!

Enak dragulj je tudi soška postrv. Ta čudovita postrv je pred davnimi leti stanovala na zelo majhnem območju in zaradi neznanja ljudi je skoraj izumrla. Veliko navdušenih domačih ribičev in enako navdušenih raziskovalcev je uspelo to izjemno ribo raziskati in zaščititi za naprej. Čudovita soška postrv, ki je bila izbrušena iz belih skal Julijskih Alp, je danes soški ponos.

Napravil sem že svoj načrt za pripravo knjige o soški postrvi. Morda bo njen naslov Čudovita zgodba o soški postrvi, nisem pa še gotov. Med nadaljevanjem v mojem blogu in predvsem na koncu naj se to čisto naravno zgodi. Vmes bom napisal kaj drugega tudi. Preveč dogodkov se mi je zgodilo, da ne bi marsikaj tudi napisal. Če me bo žulilo tudi kaj izven ribištva, bom pač napisal.

Čisto na koncu moram reči še to; če pišeš blog, si želiš, da ga kdo tudi bere. Upam, da bo komu to branje zanimivo. Veliko ribičev prihaja na Sočo iz mnogih dežel, zato bom istočasno pisal v slovenščini in angleščini. Naj tudi oni vidijo, kaj se je dogajalo zgod in nezgod v naši soški deželi.